SDS nad RTV Slovenija z očitki o pristranskem poročanju o referendumu

Odbor DZ za kulturo je na zahtevo SDS na današnji seji razpravljal o ravnanju Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pred nedavnim referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Očitki SDS se nanašajo zlasti na oddajo Politično s Tanjo Gobec iz 27. aprila, v katero sta bila po besedah strankine poslanke Alenke Jeraj povabljena dva gosta, ki sta izrazila jasno stališče proti referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in predlagateljem, pri čemer ni bilo zagotovljene uravnotežene predstavitve mnenj. S tem je bilo po navedbah SDS kršeno načelo pluralnosti in pravica javnosti do informiranja. Oddaja pa je vsebovala tudi elemente politične propagande, je dejala Jeraj.

Kot zaskrbljujočo so v SDS označili tudi skrajšanje referendumske kampanje na dva tedna, kar po oceni SDS pomeni, da javnost ni imela zadostnega časa za seznanitev z vsemi vidiki referendumskega vprašanja. Ob tem so tako glede oddaje Politično kot skrajšanja kampanje v SDS izpostavili odziv inšpektorata za kulturo in medije na prijavo Blaža Babiča. Kot je povzela Jeraj, inšpektor ugotavlja kršitve in je vodstvu RTVS poslal opozorilo. Za vodenje inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku pa, kot je pojasnil, nima pravne podlage.

Tretji očitek SDS pa je vezan na oddajo Dnevnik, ki je po besedah Jeraj javnost zavajal z navedbo, da trenutni zakon o zaslužnih dodatkih k pokojnini ne omogoča uvida v seznam upravičencev.

"Pričakovala bi, da se o kršitvah govori, ko so dokazane"

Po besedah državnega sekretarja z ministrstva za kulturo Marka Rusjana postopek še ni zaključen, saj je bil uveden postopek o prekršku. Razprava o odprtih zadevah pa bi lahko pomenila "pritisk zakonodajne veje oblasti na nadzorstveni organ". Tudi predsednica uprave RTVSNatalija Gorščak je dejala, da gre zgolj za domneve in bi pričakovala, da se o kršitvah govori, ko so te dokazane, ne pa ko postopek še poteka.

Je pa poudarila, da so očitki neutemeljeni in je RTVS ravnala povsem v skladu z zavezujočimi pravili in obveznostmi, ko je v svojih pravilih za izrabo programskega časa za obravnavano referendumske kampanje določila obdobje med 28. aprilom in 9. majem. Sklicevala se je na 12. člen zakona o RTVS, po katerem mora ta najpozneje 15 dni po razpisu volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Pravila o izrabi programskega časa pa so objavili 23. aprila.

Glede oddaje Politično je izpostavila, da ta ni bila namenjena izvajanju nikakršne politične propagande, niti po vsebini niti po časovnem okvirju, v katerem je bila izvedena. Do so ustvarjalci v času referendumske kampanje in tudi pred njo ravnali strokovno in visoko profesionalno, v skladu z zakonom in vsemi internimi pravili, je prepričana direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat. Kako v okviru zakona izvajajo izvajamo referendumsko kampanjo, pa je po njenih besedah stvar uredniške avtonomije.

Dodala je, da razprava o vsebinskih vprašanjih sodi na uredniški kolegij. Da bi o uredniških in novinarskih odločitvah na ta način debatirala politika in podajala neutemeljene sodbe, pa se ji zdi nezaslišano. To razumejo kot politični pritisk, je dejala.

Na opozorila, da postopek še ni končan, se je odzvala Jeraj. Menila je, da se zadeva želi "pomesti pod preprogo" in da bi se moralo ministrstvo odzvati na ugotovitve inšpektorja Aleksandra Vidmarja. Ta je danes dejal, da je Babiču poslal odgovor in da za vsako svojo besedo stoji, da pa na podlagi prijave postopek ni bil začet, ker ni pravne podlage. Naknadno pa je prišla prijava, vezana na objavo pravil o izrabi k programskega časa, kjer pa so na inšpektoratu začeli postopek.

SDS predlagala sklepe, ki pa jih je odbor zavrnil

SDS je sicer predlagala sklepe, s katerimi bi med drugim ministrstvo za kulturo pozvali, da preuči možnosti za dopolnitev zakona o volilni in referendumski kampanji in zakona o RTVS z določbami, "ki bodo omogočale sankcioniranje kršitev, kot so skrajšanje referendumske kampanje, enostransko poročanje in zavajanje javnosti". Ministrstvo bi pozvali tudi, da sproži širšo razpravo o vlogi javnih medijev v demokratični družbi, s poudarkom na pravici javnosti do informiranja.

Sklepov večina na odboru ni podprla. V poslanski razpravi pa se je poleg poslancev SDS oglasila le še Andreja Rajbenšu (Svoboda), ki je med drugim poudarila, da je bil namen oddaje Politično informirati in ne propagirati ter je šlo za "kritično analizo zakona skozi oči dveh priznanih kulturnikov". Andrej Poglajen (SDS) pa je ob tem menil, da bi v oddaji lahko na drugi strani sodeloval kakšen kulturnik, ki zakona ni podpiral.